Podpis Dodatka št. 3 k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije: potrjenih vseh 12 projektov za trajnostni razvoj regije

Zasavska regija je zaključila pomemben razvojni proces: z zadnjim, tretjim dodatkom k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije so potrjeni vsi prednostni projekti, izbrani za obdobje 2021–2027. S tem se začenja faza njihovega izvajanja in uresničevanja razvojnih ciljev, ki bodo prispevali k bolj povezani, trajnostni in odporni prihodnosti regije.

Zasavska regija je z zaključkom teritorialnega razvojnega dialoga dosegla pomemben mejnik: podpisan je bil tretji in zadnji dodatek k Dogovoru za razvoj Zasavske razvojne regije, s katerim so potrjeni vsi projekti, izbrani kot prednostni za obdobje 2021–2027. To pomeni, da se lahko začne izvajanje projektov, katerih postopna uresničitev bo prispevala k dolgoročnemu izboljšanju kakovosti življenja ljudi v Zasavju.

Kaj to pomeni za Zasavje?

Za Zasavje to pomeni pomemben razvojni korak. Od boljšega dostopa do pitne vode in bolj urejenih kanalizacijskih sistemov, do novih zelenih površin, kolesarskih poti, podpore podjetništvu in učinkovitejšega trajnostnega javnega prometa. Skupna vrednost vseh projektov znaša več kot 20,9 milijona evrov (natančneje 20.915.041 EUR). Od tega bo 14.447.907,36 EUR sofinanciranih s strani Evropske unije in Republike Slovenije.

Dogovor vključuje projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ta je bil usmerjen v doseganje pet ključnih prioritet, ki podpirajo uresničevanje ciljev Evropske kohezijske politike:

●      spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest,

●      boljši dostop do kakovostne pitne vode,

●      posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih,

●      varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja,

●      boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost.

K tem ciljem bomo kot regija prispevali s konkretnimi projekti, ki bodo v naslednjih letih vplivali na kakovost bivanja v vseh štirih zasavskih občinah.

 Strateški učinki in regijski premiki

Uspeh Zasavja se ne kaže zgolj v številu potrjenih projektov, temveč tudi v načinu, kako smo znali uresničiti razvojne usmeritve, opredeljene na ravni države in Evropske unije, ter jih povezati z dejanskimi potrebami regije.

V okviru Dogovora za razvoj regije sta bila narejena dva pomembna koraka, ki nakazujeta širši razvojni premik. Prvi zadeva okrepitev ključnih vsebin Sklada za pravični prehod, saj bo del sredstev Dogovora usmerjen v posodobitev obrtno-industrijskih con ter v skupni regijski projekt, namenjen izboljšanju dostopnosti in kakovosti izobraževanja. V ta projekt bodo vključene vse osnovne in srednje šole med Litijo in Hrastnikom, kar predstavlja pomembno naložbo v znanje in človeške vire v regiji. Drugi premik se kaže v okrepljenem medobčinskem sodelovanju – med potrjenimi projekti regijske narave, kot sta Regijska celostna prometna strategija in Zelena vez, se kažejo pozitivni premiki v medobčinskem usklajevanju.

Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl: »Teritorialni razvojni dialog je za Zasavje izjemnega pomena.«

Predsednik Razvojnega sveta regije Marko Funkl poudarja, da je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike, kar se je močno poznalo tako na gospodarstvu kot v socialni in prometni sliki regije. Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev okrepi razvojno dinamiko in nadoknadi zaostanek. »Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije,« je izpostavil.

V nadaljevanju je poudaril pomen sodelovanja Razvojnega sveta regije pri pripravi vseh projektov ter vlogo RRA Zasavje kot povezovalnega akterja med vsemi štirimi zasavskimi občinami.

“Razvojni svet zasavske regije je pri vseh teh projektih sodeloval. Gre za praktično edino obliko formalnega regionalnega povezovanja na politični ravni in dokler ne bomo imeli v državi regij, ki si jih nekoč želimo, tudi s pristojnostmi in denarjem, je to v bistvu edina struktura, ki potrjuje in pregleduje in ima nadzor nad celotnim razvojnim dogajanjem v regiji. Jaz mislim, da je ključna pri vsem skupaj Regionalna razvojna agencija, ki pa je povezovalec med štirimi zasavskimi občinami. Gre za štiri srednje velike slovenske občine, ki po mojem mnenju delajo dobro in včasih spregledamo razvojni učinek, ki ga naše občine imajo.” je dejal.

Dodal je, da podpis tretjega dodatka pomeni zaključek pripravljalnega procesa in začetek faze izvajanja – infrastrukturni projekti bodo luč sveta ugledali v začetku leta 2026 in se predvidoma zaključili do konca programskega obdobja.

»Vsak projekt, ki pride na ta način v Zasavje – naj bo to vodovodno omrežje, zeleni projekt, kanalizacijsko omrežje ali kolesarska proga – je za razvoj regije in za samozavest vseh, ki tu živimo, izjemnega pomena,« je še poudaril Funkl.

Direktorica RRA Zasavje Anja Šerc: »Skupaj iščemo priložnosti za razvojni preskok, ne zgolj korak.«

Pomembno vlogo Regionalne razvojne agencije Zasavje v procesu priprave Dogovora izpostavi tudi direktorica Anja Šerc, ki je z ekipo podpirala pripravo projektov s koordinacijo med občinami ter državnimi institucijami.

»Uspešno zaključen teritorialni razvojni dialog pomeni, da smo se kot regija uspešno pripravili, dogovorili ter tudi uskladili razvojne prioritete znotraj okvirjev določenih s povabilom k Dogovoru za razvoj regij. To za regijo pomeni 12 novih projektov v skupni vrednosti skoraj 21 milijonov evrov, ki se v veliki meri financirajo iz naslova evropske kohezijske politike, svoj delež pa dodajajo tudi država in občine. Vsi projekti, za katere so zdaj zagotovljena kohezijska sredstva, bodo prispevali h kakovosti življenja v regiji,« je zapisala.

Ob tem opozarja na pomen sodelovanja z državo in razumevanja globljih razvojnih izzivov regije: »Vedno bi lahko še bolj aktivno sodelovali in vsi skupaj po regionalni razvojni vertikali stremeli k razumevanju razvojnih potreb regije ter dejanskih vzrokov za razvojni zaostanek. Regija je trenutno namreč še vedno na repu ekonomskih kazalnikov ter globoko pod povprečjem razvitosti Evropske unije.«

Z optimizmom pa zre v prihodnost: »Trenutno razvojno dogajanje v regiji, z uspešnim črpanjem sredstev iz Sklada za pravični prehod, močnim regijskim sodelovanjem, strateškim razvojnim razmišljanjem in delovanjem občin, nakazuje, da se bo ta razvojni zaostanek začel zmanjševati. Enotnost okoli regijske razvojne vizije je danes izjemno močna, kar me navdaja z optimizmom, da bomo skupaj našli priložnosti, ki jih potrebujemo, da nas podprejo pri razvojnem preskoku, ne zgolj koraku.«

 Celoten seznam vseh projektov, vključenih v Dogovor za razvoj Zasavske razvojne regije 2021–2027, je dostopen na povezavi.
 https://www.rra-zasavje.si/si/regionalni-razvoj/dogovor-za-razvoj-regije-2021-2027/