Obvestilo o afriški prašičji kugi (APK) in nujnih biovarnostnih ukrepih

Afriška prašičja kuga (APK) je trenutno razširjena v več regijah severne in osrednje Italije, vključno s Piemontom, Lombardijo in Emilijo-Romanjo. Na Hrvaškem se bolezen pojavlja predvsem v vzhodnih delih države, zlasti v Slavoniji in Baranji. Zadnji izbruh so zabeležili 19. septembra 2025, kjer bodo zaradi ukrepov za zajezitev širjenja bolezni morali usmrtiti skoraj 12.000 prašičev (vir: www.afriskaprasicjakuga.si/razsirjenost).

Prosimo vas, da dosledno upoštevate biovarnostne ukrepe – gre za zaščito slovenskih rej in dobrobit naših živali!

Sporočilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

Podatki o prijavah izbruhov APK v evropski informacijski sistem za poročanje (ADIS) kažejo, da se bolezen ponovno širi v evropskem prostoru. Več držav poroča o resnih težavah pri omejevanju širjenja in izkoreninjanju bolezni, ki povzroča veliko gospodarsko škodo v prašičjereji. Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija se v zadnjem času soočajo z večjim številom izbruhov, nekateri tudi v večjih rejah. Na Hrvaškem se je bolezen tako pri divjih kot domačih prašičih razširila poleg Vukovarsko-sremske županije še v Osiješko-baranjsko županijo.

V Sloveniji APK za zdaj še nismo zaznali. Da bi tako tudi ostalo, je ključno, da rejci, lovci in vsi ostali, ki prihajajo v stik z domačimi prašiči, z odgovornim ravnanjem prispevajo k preprečevanju vnosa in širjenja bolezni.

Biovarnostni ukrepi niso le priporočilo, temveč nujen pogoj za zaščito slovenskih rej prašičev in populacije divjih prašičev.

Obvezni ukrepi za rejce:

• razkuževanje rok, obleke in obutve,
• preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči,
• nakup živali iz preverjenih rej,
• omejevanje dostopa nepooblaščenih oseb do rej.

V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) morajo rejci nemudoma obvestiti svojega veterinarja.

Vloga lovcev:

Lovci imajo ključno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni. Njihovo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov je bistveno za preprečevanje vnosa APK med divje prašiče, ki lahko predstavljajo trajen vir okužbe tako za domače kot za divje prašiče.

Vsak posameznik lahko s svojim ravnanjem pomembno prispeva k zaščiti slovenskega prašičerejskega sektorja.

Več informacij o bolezni in ukrepih najdete na: www.afriskaprasicjakuga.si

Obvestilo je pripravila:
mag. Sonja Zidar Urbanija, univ dipl. inž. kmet.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
Terenska kmetijska svetovalka
Vodja izpostave Litija
Valvazorjev trg 3, 1270 LITIJA
Tel.: +386 1 899 50 14
GSM: 041/310 176 
https://lj.kgzs.si/