Litijski županski kandidati v pogovoru z nevladnimi organizacijami o razvoju lokalne skupnosti

Boris Doblekar in Iztok Izlakar, sta se udeležila srečanja Šola za župane 2026, na katerem so predstavniki nevladnih organizacij izpostavili izzive in predloge za izboljšanje kakovosti življenja v lokalnem okolju.

V Podjetniškem inkubatorju Kompreshous v Hrastniku je 20. oktobra, potekala Šola za župane 2026, srečanje predstavnikov nevladnih organizacij ter kandidatk in kandidatov za županje in župane iz Litije, Zagorja ob Savi, Hrastnika in Trbovelj. Dogodek, ki ga je organiziral Regionalni center NVO Consulta, je bil namenjen pogovoru o potrebah lokalnih skupnosti in možnostih za tesnejše sodelovanje med občinami in nevladnimi organizacijami.

Iz Litije sta na srečanju sodelovala županska kandidata Boris Doblekar in Iztok Izlakar. Franci Rokavec, sedanji župan Občine Litija, in Boris Bevc, kandidat za župana, sta svojo odsotnost opravičila.

Zbrane je uvodoma nagovorila Klara Kržišnik, vodja Regionalnega centra NVO Consulta in poudarila, da imajo nevladne organizacije pomembno vlogo pri oblikovanju kakovostnega življenja v lokalnih skupnostih, kar je ponazorila z uresničenimi projekti in konkretnimi številkami: raznolikimi dejavnostmi društev in številnimi prebivalci Zasavja, ki so vanje vključeni. Nevladne organizacije s svojim delom povezujejo prebivalce, izvajajo športne, kulturne, izobraževalne in socialne programe, skrbijo za različne, tudi ranljive, skupine ljudi ter se odzivajo na potrebe, ki jih javne institucije same ne morejo vedno v celoti izpolniti. Ljudje se v njih povezujejo, ker jim je delovanje za sočloveka in skupnost resnično pomembno: opozarjajo na potrebe ljudi in vztrajajo pri temah, ki so za skupnost bistvenega pomena, predlagajo rešitve, ki so jih pripravljeni pomagati tudi uresničevati ter temu nameniti svoj prosti čas, energijo in znanje. Prav to je največja vrednost oziroma so vrednote nevladnih organizacij. Kandidati so se strinjali, da lokalnemu okolju prinašajo veliko več, kot je finančna vrednost podpore, ki jo prejmejo in v bistvu niso strošek za občinski proračun, temveč naložba v ljudi in razvoj skupnosti.

Potrebe starejših za vključujoče in samostojno življenje

Helena Perko, koordinatorka programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Gabrovka je predstavila izzive pri podpori starejšim. Izpostavila je velik pomen prostovoljcev, ki jih obiskujejo in jim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, skrbijo za njihovo socialno vključenost in preprečevanje osamljenosti ter prevoze za starejše, ki jih občine zagotavljajo v sodelovanju s programoma Sopotniki in Prostofer. Dobro prakso bi bilo v prihodnje potrebno ne le ohraniti, temveč glede na potrebe uporabnikov še razširiti. V razpravi so predstavniki nevladnih organizacij in kandidati za župane izpostavili, da se potrebe med občinami razlikujejo, zato je ključno, da občine skupaj z nevladnimi organizacijami prepoznajo, časa v njihovem okolju najbolj primanjkuje in podprejo ustrezne rešitve, ki bodo podpirale starejše ter jim omogočile čim bolj vključujoče in samostojno življenje. Pri tem imajo pomembno vlogo prostovoljci, katerim je potrebno zagotoviti dobre pogoje za delo.

Otroci in družine potrebujejo dostopne programe

Lavra Izgoršek iz Društva prijateljev mladine Trbovlje je predstavila je potrebe otrok in družin ter opozorila na razlike v dostopnosti programov med občinami. Poseben izziv je počitniško varstvo, saj se potrebe med šolskimi počitnicami povečajo, ponudba organiziranih aktivnosti pa ni povsod enako dostopna. Kandidati so si bili enotni, da so za kakovostne programe pomembni ustrezni prostori, sredstva in usposobljeni izvajalci. Ob tem se je odprlo vprašanje, kako dobre prakse delovanja in podpore društvom prijateljev mladine iz občin, kjer že uspešno delujejo, prenesti tudi v druga okolja. Ena od možnosti bi bila ustanovitev Regijske zveze društev prijateljev mladine Zasavje, ki bi lahko povezala obstoječa društva, olajšala izmenjavo izkušenj in spodbudila razvoj programov v celotni regiji. Pomemben korak na tem področju pa je zagotovo tudi Center za družine, ki ga v Zasavju še nimamo. Za uresničitev takšne pobude bo po prepričanju kandidatov ključna tudi podpora občin. Te lahko prispevajo z zagotavljanjem prostorov, podporo programom in ustvarjanjem pogojev za dolgoročno delovanje organizacij, ki odgovarjajo na potrebe otrok in družin.

Zapuščene živali: kandidati podprli iskanje regijske rešitve

Alojz Klančišar iz Kinološkega društva Zagorje in Roman Turnšek iz Društva proti mučenju živali Trbovlje, ki kot prostovoljca že leta delujeta in opozarjata na problematiko skrbi za zapuščene živali in sta že večkrat predlagala konkretne rešitve, sta prisotnim predstavila stanje na tem področju v regiji. Trenutno ima vsaka zasavska občina vprašanje oskrbe zapuščenih živali urejeno na svoj način, vendar nobena nima dolgoročne rešitve. Zato se kot možnost kaže vzpostavitev regijskega zavetišča, ki bi omogočilo usklajeno in dolgoročno urejanje tega področja. Vsi kandidati so podprli iskanje skupne rešitve in ustanovitev regijskega zavetišča za živali. Med ključnimi izzivi ostajajo izbira primerne lokacije, zagotovitev financiranja ter ustreznih kadrov, vključno z veterinarji in oskrbniki. Podpora ideji in zaveza k aktivnemu skupnemu iskanju rešitve je sicer pomemben korak, za njeno uresničitev pa bodo potrebni konkretni dogovori. Potrebno bo tudi ozaveščanje ljudi na terenu in ohranjanje oz. prenos prakse sofinanciranja občin pri kastraciji in sterilizaciji mačk.

Sava ponuja razvojne priložnosti na področju turizma

O razvojnih priložnostih in okoljskih vidikih, povezanih z reko Savo, sta spregovorila Dejan Kerin iz Društva Savski gusarji in Davorin Žnidarič iz Inštituta za trajnostni razvoj Kum. Sava predstavlja pomembno priložnost za razvoj turizma, rekreacije in športnih dejavnosti v Zasavju, kar je prepoznano tudi v Strategiji razvoja turizma Zasavje JE. Predstavnika nevladnih organizacij sta opozorila na možnosti za razvoj dejavnosti ob reki in na pomen povezovanja različnih ponudnikov. Kandidati so se strinjali s turističnim potencialom Save, ki povezuje vse štiri občine ter poudarili pomen sodelovanja, razvoja novih turističnih produktov in povezovanja ponudbe v regiji. Razprava je odprla tudi problematiko večjih posegov v prostor, zlasti hidroenergetskih projektov, ki bi dodatno degradirali naše okolje in imeli negativen vpliv na podtalnico ter s tem na zaloge pitne vode. Pri teh vprašanjih stališča niso bila enotna, vsi kandidati pa so se strinjali, da je treba pred odločitvami pridobiti strokovne ocene, javnosti predstaviti prednosti in slabosti ter omogočiti prebivalcem, da sodelujejo pri odločanju. Omenjeno je bilo stališče, da bi se o takšnih projektih, kot so hidroelektrarne na Savi, odločali prebivalci na lokalnem referendumu. Sava torej odpira pomembne razvojne možnosti, vendar je za njihovo uresničevanje potrebno usklajevanje turističnega razvoja, varovanja okolja, energetskih interesov in potreb lokalnih skupnosti.

Dialog kot začetek sodelovanja

Šola za župane ni bila namenjena soočenju političnih programov, temveč izmenjavi izkušenj in predlogov za razvoj lokalnih skupnosti. Srečanje je pokazalo, da lahko nevladne organizacije s svojim znanjem, prostovoljskim delom in neposrednim stikom s prebivalci pomembno prispevajo k prepoznavanju potreb ter oblikovanju rešitev.

Za občino Litija je pri tem pomembno predvsem, da se tudi pobude lokalnih društev, zavodov in drugih organizacij slišijo pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Odprt dialog, ustrezni pogoji za delovanje organizacij in dolgoročno sodelovanje lahko pomagajo pri uresničevanju programov, ki izboljšujejo kakovost življenja občank in občanov.

V zaključnem delu srečanja je Teja Roškar, višja svetovalka na Komisiji za preprečevanje korupcije, predstavila tudi pomen transparentnega in odgovornega sodelovanja med občinami in nevladnimi organizacijami.

Letošnje zasavske šole za župane se je sicer udeležilo osem kandidatov za župane, poleg litijskih še zagorska Matjaž Švagan in Tanja Brajer, trboveljska Jože Weingartner in Domen Janc ter hrastniška Marko Funkl in Valentina Moljk. Sedanji župan Občine Trbovlje Zoran Poznič se je opravičil. Dogodek so, ob vseslovenski akciji Šola za župane, ki jo ob lokalnih volitvah pripravljajo v okviru Mreže regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO organizirali v Regionalnem centru NVO Consulta.