Odprtje Parka osamosvojitve ob 30-letnici državnosti

V petek, 25. 6. 2021, ob 30. letnici dneva državnosti, je na Valvazorjevem trgu potekal slavnostni dogodek ob odprtju novega Parka osamosvojitve.  V parku raste lipa, ki jo je pred 30-leti zasadil Jelko Kacin, ki je bil tokrat slavnostni govornik.  Prisotne sta nagovorila tudi župan g. Franci Rokavec ter poslanec Boris Doblekar.

Zasavski rogisti in Oktet Valvazor so poskrbeli za glasbeni del programa, ki ga je povezoval Gorazd Mavretič.

Trak so prerezali državni sekretar Jelko Kacin, župan Franci Rokavec, Ivan Lovše, predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Dušan Jovanovič, predsednik policijskega veteranskega društva Sever Litija in predsednik Območnega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Litija Šmartno (VSO) ter poslanec Državnega zbora, Boris Doblekar.

Park je zasnoval univ. dipl. inž. krajinske arhitetkture Žan Lovše, ki je zapisal:

Lokacija Parka Osamosvojitve Slovenije se nahaja znotraj starega mestnega jedra Litije, kjer se prepleta več obstoječih prostorskih kvalitet. Ob zelenem sistemu sitarjevškega gozda, lokaciji najvidnejšo identiteto vliva čudovita lipa, ki je bila zasajena leta 1991 in ima ob deblu tudi svojo spominsko ploščo. Pomemben stavbni pečat prostoru daje litijska cerkev z vertikalnim poudarkom zvonika, poleg nje pa tudi višja Škofova hiša s severne strani. Najbolj nenavadna izmed vseh kakovosti pa je osrednja praznina, ki je nastala po odstranitvi objekta Borovo. Ob besedi »praznina« ponavadi začutimo pridih monotonosti, a v prostorski stroki temu ni vedno tako. Pojav praznine je v konkretnem primeru pomenilo, da je prostor zaradi pretekle nakopičenosti na novo »zadihal«, poleg tega pa nam je  ponudil nekaj novih mestnih vedut. Kot je v tekstu nepogrešljiv presledek in v glasbi pavza, so v prostorskem oblikovanju odprti prostori. Slednji dajejo poudarek okoliškim prostorskim gradnikom in so zlasti dobrodošli takrat, ko je prostor prenasičen z arhitekturnimi detajli. Tukajšnji osrednji odprti prostor pa ni resnično prazen, ampak zajema protitankovsko piramido, nameščeno v kontekstu osvetljenega podstavka, sodobno urbano opremo ter talno umestitvijo abstraktne ponazoritve tankovskih gosenic. Ta del je v korelaciji z mogočno lipo v odnosu polno-prazno, kar pomeni, da se prostora medsebojno dopolnjujeta v kontekstu volumnov in kontrastov. Osrednji tlakovani prostor je obdan z linijo grmovnic, nad njo pa se nahaja vogalno-trikotna škarpa, ki se kot gorski vrh dviguje iznad nižinske gozdne krajine. Slednja prostorska gradnika namensko dopuščata predstavo o dodatnem simbolu slovenske identitete, kot gorate, alpske države. Ob pogledu proti hribu Sitarjevec, ki nudi umirjeno zeleno ozadje, je moč razbrati tri izrazitejše vertikale; če je na eni strani najnižja vertikala tako imenovani »gorski vrh«, na drugi strani pa cerkveni zvonik, je vmesni element zastavni drog. Lokacija slednjega je od nekdanje situacije namenoma odmaknjena od vplivnega območja lipe. Razlog se nahaja v tem, da lipa še ni dosegla svoje končne dimenzije in tako s strokovnega kot tudi s simbolnega stališča je prav, da ji pustimo dovolj svobode za bodoči razvoj. Drevo z vsakoletnim prirastom namreč abstraktno simbolizira tudi razvoj slovenske države ter družbe. Zastavni drog je tako pozicioniran na dvignjenem podestu in prav zaradi slednjega, je zastava optimalno vidna iz različnih stranic. Koncept nove zasnove združuje dva oblikovna pristopa tako parka, kot trga, kar omogoča, da se v novem ambientu smiselno prepletajo tako urbani, kot tudi zeleni sistemi. Park Osamosvojitve Slovenije je  v svoji celoti zasnovan kot protokolarni mestni ambient, z zgodovinsko noto odprtega tipa in hkrati kot prostor sproščenega medsebojnega druženja.